Stop poezija (1) predstavlja t. i. vsiljeni dialog med umetnostjo in družbo. Načrtno se poigra z recipienti umetniškega dela, ki jih razdeli na dve skupini: na označene (stigmatizirane) in ostale. Bralce poezije definira za »posvečene« ter s tem ločene od ostalih, ki naj bi jim bila poezija področje tujega, manj razumljivega in zato nedosegljivega.
Namen vdora v naključno izbrano ljubljansko stolpnico je poizkus ponovne vzpostavitve poezije na njenem izvornem mestu – v zasebnosti posameznika. Pesniki zaradi odgovornosti do umetniškega dela in publike ne čakajo na sprejemnika – njegov prostor zavzamejo z najvišjo mero aktivnosti. Posameznik nima možnosti pobega pred intimo poezije, ki nima nič skupnega z agresivnim pristopom izvajalca (umetnika). Ob poteku vdora posneti video, ki se zaključuje z besedami: »Ko odpovedo vsi načini«, agresijo pojasnjuje kot način, ki omogoča prihod umetnosti na ulico, v dom, k ljudem. Ironizira uporabo agresije v negativne namene (potrošnja ipd.).
Prvi del projekta se prične okoli tretje ure ponoči, ko Aggressive Theatre vdre v ljubljansko stolpnico ter v slehernem nadstropju zapečati po ena vrata (skupno 18). Pri tem uporabi plastični trak z napisom STOP POEZIJA, ki spominja na intervencijski trak STOP POLICIJA in se ga uporablja za zavarovanje območij kriminalnih dejanj. Namesto obvestila na vratih pusti zapečateno poezijo, v nabiralnikih pa nagovor.
Na simbolični ravni se naslednja stopnja vdora v intimni prostor izvede pri predstavitvi oz. projekciji videa. V zatemnjen prostor, kjer so si gledalci ogledali posnetek, s simultanim branjem poezije nenapovedano vstopijo štirje pesniki. Ker se sleherni izmed njih približa manjši skupini (ali posamezniku) iz publike z iskanjem tako besednih kot očesnih in drugih kontaktov, je občinstvo zbrano. Pobeg onemogoča simultano branje, ki napolnjuje prostor. Pesniki ob zvočnih signalih menjavajo pozicije v prostoru, kar se zaključi s skupnim »kanonskim« nagovorom z odra.
Obvestilo v nabiralnikih:
SPUSTI ME K SEBI
je neslišni šepet poezije.
Dragi stanovalci,
nekateri med vami ste bili to noč stigmatizirani.
V imenu poezije, bližine in Agresivnega teatra
smo si vzeli pravico vdreti v vaš zasebni prostor.
Poezija samo zgleda kot talka, ki s(m)o si jo za svojo
vzeli tisti, ki jo skušaj(m)o »razumeti« in se z njo spuščati
v izvirne globine. Namenjena je užitku, v nas ustvarja harmonijo.
Ne pogojuje. Daje se nam brez zahtev.
Tako kot vi, si tudi poezija ne zasluži biti označena
in zapečatena. Spustite jo k sebi. Ne bojte se je.
Poezija je povsod.
STOP POEZIJA (Blok – zbirka poezije)
***
(1)
Potek akcije: 25. in 26. marec 2009 (potek akcije), premiera: 22. april 2009 (bar Kolovrateater, Ljubljana); avtorica: Glorjana Veber; montaža videa: Marko Kumer - Murč; glasba: Metalsteel; izvedba: Anjuša Belehar, Theodor Illek, Marko Kumer - Murč, Glorjana Veber.
