Vedno sem zelo rada sanjala.

V osnovni šoli sem prepoznala, da imam več vrst sanj in jih začela klasificirati in raziskovati.

Bilo je zelo zanimivo, kot da bi imela več vrst različnih knjig in vsaka je služila svojemu namenu.

Pod sanjami danes marsikaj razumemo.

Pravijo, da je potrebno sanjati, da se nam uresničijo cilji.

Vendar pa sanje in domišljija vedno pomenijo oddaljenost med nečim, kar je "tu", kjer smo, in "tistim", kar je "tam", kjer nas še ni.

In v tej razdalji v večini živimo. Postali smo družba delitve.

Premalo smo "tukaj" in preveč "tam".

In to nas obvladuje.

Ko se prebudiš, ni več razdalj, zato tudi sanj ni več.

Ostane zgolj pesem trenutka.