Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

02.02.2021

4 min

Višje kot greš, tišja je dolina, ko se vrneš

Lahko si bakla s plamenom cveta. Dežuje in ti še vedno svetiš. Brez dima si zgolj svetloba.

Vsakega izmed nas prevzamejo lastne oči. Vse bi imele zase, vso zunanjost sveta, vso površino in energijo na račun ostalih čutov. Kdaj si nazadnje zavonjal dotik? Vsak dan se čudim, kako se vid čudovito sliši.

Ja, ljudje se radi bojimo zapustiti svojo glavo. Veliko izobraževanja, vzgoje, služb, trdega dela in zmag se blešči v njej. A če nam vedno drugi pripravljajo hrano, težko ugotovimo, kakšnega okusa je naša lastna.

Spomnim se. Živela sem v domu podiplomcev. Svoj apartma, svoja garaža, "fensi" in težko je bilo priti tja noter. Rekli so, da smo smetana intelektualcev, a kaj, ko se je ta stopila že v naši pralnici.

Da so bila oblačila suha, jih je bilo potrebno 2x spustiti skozi program sušenja. In vsak, ki je naletel na mokra oblačila v stroju, jih je dal ven in vanj potisnil svoja. Čut za sočloveka se očitno velikokrat konča pri pritiskanju na gumbe.

Dobro je zadostiti vsem formalnostim družbe, tudi to je trening in takrat te nihče ne moti. Pustiš, da se ljudje sprehajajo po tvoji površini, ne prepričuješ jih in mir je širši za potovanje v notranjost.

Tam si sam. Tako je pač z zavestjo. Višji goro nižja težje razume. In če hodiš v dolino po uteho, potem zagotovo nisi bil na tisti gori. V množico se hodi s samoto, ker sicer preplašiš ptico, ki bi ti sledila z gore in tvoje srce ne more peti.

Slepi ljudje so vedno čudoviti glasbeniki. V njihovem inštrumentu se hitro ugnezdi ljubezen. A le kaj, le kaj je lahko naprej od srca?

Nekega dne tudi besed za goro ali nebo ni več. Zemlja pade nazaj. Ne znaš več biti reka, ki teče proti morju Lahko si zgolj reka. Tekočina, ki se giba z resničnostjo energije in ne namena.

Ja, srce je čudovito, a če hodiš naprej - naprej "kar tako", brez motiva, zgolj iz nasmeha hoje, izkusiš, da je srce vedno znotraj, a duša je znotraj in zunaj hkrati.

Ni več poezije.

Bitje si.

(In odprtina lahko živi le z odprtino,

nobena ničesar ne drži,

ko se skoznju pretaka življenje.)

Zadnje objave

blog post

23.06.2021

1 min

Ko zjutraj prične dan živeti

Nekaj je med nama, a ne tako, kot je dan z nočjo.

SRCEVANJA

blog post

19.06.2021

3 min

Brez notranje tišine se nič ne sliši in nič ne vidi.

Hoja je težja, ko jo razdvojiš na levo in desno nogo.

PRED RAZMIŠLJANJEM

blog post

09.06.2021

5 min

Poezija je opazovalec

Vsaka generacija želi naučiti naslednjo, kako živeti.

PRED RAZMIŠLJANJEM