Narava je kot skrivalnica. Ona ne odgovarja z da ali ne. Raje se nasmehne in zajame vse barve.

Povsod je, zato je tako skrivnostna in nedokončana. Zato je njen nasmeh tako globok,

raztopi se v vse pore bivanja. Mi se pa gledamo. Navadno v obrobje, v sanje, v krošnje,

ko so korenine pod zemljo. In ko nekega dne ostanemo brez vprašanj kaj pomeni ta slika,

kaj pomeni ta pesem, kaj pomeni to drevo, kaj pomeni ta stavek, to bivanje …

se preselimo v notranjost, slišimo vesolje. Tam je um nemogoč, celota in obstoj

pa ne znata ničesar povedati.