Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

26.09.2020

3 min

Nam je bilo bistveno odvzeto?

"Besede povezujejo. Besede nas ženejo naprej. Besede imajo moč, da spreminjajo svet na bolje," pravijo. Pa se tega vsi zavedamo? Še posebej v teh težkih časih? Kako živimo? Kakšni so pravzaprav ti težki časi?

Čudni, nenehno se nekaj hoče od nas. Ne "samo" sedaj. Hoče že odraščanje, hočejo starši, hoče izobraževanje, hočejo poklic, partnerske zveze, trgovine, trg, hoče življenje, sitem v katerem živimo. Da, veliko bolj smo pomembni v primerjavi s tem, kolikor mislimo, da smo nepomembni za funkcioniranje naše družbe.

V takšne "hoče-je" s strani drugih smo rojeni, zato znamo po "hočemsko" najbolje funkcionirati, se tako odločati, kazati, živeti. "Hočem" je že od nekdaj zapovedan, malo prostora je v njem za mehkobo, opazovanje samega sebe, čutenje, mir, naravni premik in obstoj. Zato je "hočem" kot tarča, v katero nenehno streljamo, mehanično, trdo, vsakodnevno, vedno bolj, potreben je rezultat, potrebno je takoj, čas vendar neusmiljeno teče in pričakuje, da se izkažemo in zadenemo.

Ampak kdaj časi niso čudni? Če vprašamo naše babice, če naše babice povedo, kaj so rekle njihove babice in tako nazaj po času. Kakšna zgodovina, kakšni težki časi. "Hočem" pa kar vztraja, a ne samo to. "Hočem" je postal "najbolj hočem". "Najbolj hočem" tako, da je pod sabo poteptal svoje nasprotje, ki nič noče. Ki dela "zgolj" to, da živi, diha, sočustvuje, boža z močjo jasnosti in kooperativnosti, zna povedati kulturno brez prizadetosti, ki se zna z besedami soočati z nasprotnim v miru in zavedanju, da smo različni, tudi rojeni v različnih pogojih – je v miru, takšna kot je narava.

Velikokrat slišimo in preberemo, če se izrazim absolutno, da smo tujcem prodali že vso slovensko premoženje. Že že, a kulturnega obnašanja, konstruktivne kritike, ki ni poniževanje in zaničevanje, bontona, slovenskega jezika, zdrave skromnosti in samozavesti - vse to pa nismo "niti" prodali. Vso to nesnovno premoženje, vso to bistvo smo preprosto vrgli na odpad. Ne, nihče nam ni tega zapovedal, ni bilo zakona, ni bilo oblasti, pritiska, ničesar. To smo pač prepoznali za nepomembno, torej vstran s tem. Ko se vedno bolj bori za pravice Človeka, smo (žal) na ta način povedali, da nam je bistvo Človeka nepomembno, ker znamo samo po "hočemsko", brez vpogleda vase, brez da bi bili vzgled, kako je prav.

Da, iz vidika družbe smo pomembni. Brez nas so podjetja prazna, prazna so delovna mesta, prazna je gospodarska rast. A brez Človeka v sebi, nas tudi tam, kjer smo, ko nas ni na delovnem mestu, ni. In narava to dobro ve.

Če izbrišemo eno živalsko vrsto, se podre ravnovesje v naravi, tako zelo pomembna je sleherna živalska in rastlinska vrsta. A če bi izbrisali človeštvo, bi se narava razbohotila. Kakšen paradoks. Toliko o naši pomembnosti v funkcioniranju narave. Naravi nenehno jemljemo, hočemo še "to in to", jemljemo, grabimo, medtem ko smo tu, da živimo z njo v sodelovanju in s hvaležnostjo. Ne "samo" z njo, ampak z drug drugim.

Ker nam najpomembnejše ni bilo nikoli odvzeto. Sočutje in ljubezen lahko še vedno najdemo, četudi sta kje že na odpadu. Jutri bi se ljudje na smetiščih gnetli kot pri razprodajah, če bi se nam namignilo, da se tam skriva milijon evrov – roko na srce, že bistveno prej kot pred milijonom. Sočutje in ljubezen sta pa očitno preveč neoprijemljiva, "nekako" preveč temeljna, da bi ju v vsakdanji komunikaciji in dejanjih prepoznali kot vrednost in kopali za njima. Kaj pa besede?

Besede so energija, vibracija, ki se lahko še vedno pozdravi. Za to ozdravitev ne potrebujemo cepljenja, zdravil, zaščitnih mask, denarja – niti centa. Potrebujemo le prepoznati, da ko med nasprotji zazeva globok prepad, lahko cepetamo vsak na svoji strani, se pljuvamo na daleč ali pa prepoznamo, da imamo krila, ki se imenujejo zavedanje.

Da, bistveno nam ni bilo odvzeto, le uporabiti ga moramo in z njim pomagati sebi in drug drugemu.

Zadnje objave

blog post

25.11.2020

4 min

Planet Hecarjev

Če se na poti skozi vesolje nikoli ne ustaviš, ne moreš prepoznati skrivnosti hecnega planeta.

SRCEVANJA

blog post

19.11.2020

2 min

Včasih je resnica lepša

Spomnim se pred kakšnimi 5 leti. Slovenijo je zasul val migrantov.

SRCEVANJA

blog post

02.11.2020

1 min

Majhne stvari

Včasih je dovolj dati nekaj majhnih stvari. Eno majhno stvar recimo.

SRCEVANJA