Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

24.01.2021

4 min

Lahko smo zgolj ljubimci

Zaradi človekovih pričakovanj, je resnična narava ljudi nevidna. Zato sem rada skrita, da lahko živim bistveno.

Žal pa ljudje radi verjamemo, ne da bi vedeli, ne da bi izkusili. To je ime današnjega časa, posameznikove notranje razdelitve med vero in izkustvo.

Na ta način postane človek razkol, slepi sledilec umetne svetlobe, tistega ups-a za katerega se izkaže, da je bil žarnica in je ravno zmanjkalo elektrike.

Brez računalnika bi v današnjem času težko ustvarili norost. Za vsakim strojem je roka. Ena, ki stroj upravlja, druga, ki ga uporablja.

Ampak zmagovalec ni tisti, ki premaga zunanjega sovražnika. Človek, ki ne potrebuje biti zmagovalec, zgolj ohrani notranjega prijatelja.

Zato ti bo tudi moj jezik velikokrat neviden. Toliko ga je, kolikor je različnih želja na svetu.

Nekateri prepoznajo drevo šele takrat, ko v listu padajo iz krošnje. Spoznajo, da niso sledili sokovom, ki se v njih pretakajo.

Niso potovali po svojih žilah do stebelca, se čutili v deblu, bili v koreninah, se raztopili v zemljo, da bi jih vsrkala energija, vesolje, kjer bi se predajali dalje.

Življenju se predaš tako, da se predaš sebi.

Ne sebi kot osebnosti, ne sebi kot statusu, poklicu, zgolj sebi kot telesu. Ker skozi prvo telo, spontano pridemo v vsa naslednja.

Za potovanje z zavestjo je potrebna zgolj nežnost do sebe. Bolj kot bomo ljubili, večji izumitelji bomo.

Ne bomo več matere in očetje, ne bomo več žene in možje, ne bomo več politiki in državljani, ne bomo več za ali proti čemurkoli.

Lahko smo zgolj ljubimci.

Ljubimci svojih las, dežja skozi lase, ljubimci tistega, ko prideš na sestanek stuširan kot smrketa, pa kaj pol, na začetku je bilo čudno, na koncu se je smejal še tisti z 10-krat zategnjeno kravato, pa ljubimci hoje, spotikanj, zmot, strahu, ljubimci vsega, pač ljubimci tako, da so vse nepopolnosti "naljubimčene".

A ljudje smo radi nagnjeni k oddaljenemu. Za prihodnost je potrebno manj poguma kot za sedanjost. Volka raje damo v kletko, kot pa da bi se z njim spoprijateljili, težje je. Spoznavanje narave je vedno pot v neznano.

Zato se je ljudem v današnjem času tako težko soočati z bolečino. Morebiti najdejo vzrok, ne pa pogoja, ki je pričakovanje.

Nisem še videla rastline, ki bi se upirala vetru. Prepusti se mu, da jo upogiba levo in desno, upogne jo globoko do tal. Če bi za trenutek oklevala, če bi za hip pomislila, kdo je kriv za veter, kako je lahko takšen, bi jo ta zlomil.

Zato ona zgolj ljubi, tja je bila posejana in tam se predaja nebu, zemlji.

Sebi.

Ko jo uči njena duša, ne razmišlja in ne pričakuje.

Zato ne verjamem v dišave.

Raje cvetim.

Zadnje objave

blog post

25.02.2021

4 min

* SVEŽE * Reke tečejo k morju, ne glede na to, koliko ljudi plava proti toku.

Dež ne zalije samo ene bilke, ampak cel travnik.

PRED RAZMIŠLJANJEM

blog post

21.02.2021

3 min

* SVEŽE * Nebo preden stopim iz hiše

To je takšnost, to je hvaležnost, mi - oblika ljubezni, ki raste v snov.

PRED RAZMIŠLJANJEM

blog post

19.02.2021

1 min

Zavržene bodo samo laži

Zato je strah, da vse to zavržemo nepotreben.

PRED RAZMIŠLJANJEM