Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

20.07.2020

2 min

Nekaj?

Med eno in drugo besedo, med eno in drugo mislijo,

ne glede na to kako so misli goste, hrupne in hitre – je nekaj.

Nekaj, kar me je vedno fasciniralo.

Nekaj manjšega kot je presledek ali zelo droben razmik.

Nekaj tanjšega kot je tisto, kar je med dvema bližinama,

ko stojita čisto druga ob drugi.

Zato to ne more biti špranja niti presledek.

Prej nekaj neopazno tankega, subtilnega,

ki drži ves prostor skupaj.

In ker se ta zadeva nahaja med vsemi mislimi,

poméni, da tam misli ni. In kjer ni misli, ni uma, ni vsega,

kar je naučeno, ampak je nekaj nevidnega.

Zanimivo je, da tudi srca ni tam. Ko izgine um,

ko izgine ena polovica, izgine tudi druga – njegovo nasprotje – srce.

Nasprotja pa lahko obstajajo samo skupaj, da jih razločimo – prepoznamo.

A tisto globlje od tega, tista neopazna svoboda

pod katero fizikalni in matematični zakoni nekako obmolknejo – je praznina,

ki ni prazna. Drugače ne more biti, ko ni več logike.

Hecno je, da si takrat najbolj osrediščen, najbolj v trenutku.

Ni pričakovanj, ni odločitev – kako pa naj obstajajo odločitve, če ni misli.

Odločitve so vendar misli, ki delijo na eno in drugo možnost,

brez njih je “zgolj” celovitost.

Ja, nekakšna bit je v tej celovitosti brez misli.

In ni večje neumnosti kot skušati to opisati z našim jezikom,

ki ga navadno razumemo zgolj skozi pomene.

Morebiti pa to ni “moj jezik.

Ker se tukaj, v tem neopaznem prostoru ne razmišlja.

Nekaj drugega je namesto razmišljanja.

Neka polnost bivanja, ki nima vhoda ali izhoda kot ga imajo misli,

ki potrebujejo silo premikanja iz ene v drugo točko.

To pa ni sila, ampak enost. “Neka” čistina v kateri preprosto deluješ.

In tako hodiš v tem vmesnem prostoru,

ki postaja z vsakim korakom vse večji.

Tako velik, da je pravzaprav bistven prostor – celota, ki nas prežema.

Celota večja od tistih celot, ki jih imamo z umom za največje.

Res hecno. In nekaj čudnega je tam – tam, ki je pravzaprav tukaj.

“Neka” inteligenca.

Inteligenca ob kateri sta vsa moja pamet in vse moje razumevanje,

ko se vrnejo misli, en nebogljeni milni mehurček.

Pok.

In zapisati doživeto, videno in zaznano na papir

je kot skušati pisati po vodi.

Ja. Notranje nebo je prazno.

Sedi na svetlobi in se smeje.

A ne za dolgo.

Ko ni misli, se prične komunikacija.

Komunikacija, ki je na voljo v vsakem trenutku.

Zadnje objave

blog post

21.08.2020

1 min

Začetek

Kamenje na plaži zložim v besedo človek.

SRCEVANJA

blog post

08.08.2020

4 min

Živa prisotnost

Nikdar ne bom napisala pesmi o belem, bila bi prekratka, predolga, tesna, ohlapna ...

V PESMI

blog post

29.07.2020

2 min

Enak človek kot si ti?

Nikoli več ne bo človeka kot si ti. Ne s takšnim obrazom ali kožo, ne z življenjem kot je tvoje. Ne bo ga.

V PESMI