Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

10.01.2021

4 min

Hrup slej kot prej obmolkne

Veš, tudi jaz se rada gledam v ogledalo, vedno, kadar iščem odrešenika.

In ljubim vse pretekle vojne, tako žrtve pokrijem z ljubeznijo in zgodovino z zaupanjem, da se ne ponovi.

Ko ljudje lažejo, sem tiho in sprejemam njihovo laž. Pod njo vidim resnico in to je dovolj za ljubezen, ker ljubim svoj jezik, ki ne zna izgovarjati in soditi tuje laži.

Enako kot imam rada nepokvarjeno družbo. Rastline in živali vedno okrepijo človečnost.

In rada se učim branja najzahtevnejših svetih spisov. Ko grem na sprehod, so vedno zapisani na listih dreves, v vonju rož in na gladinah rek.

V čudnih časih živimo. Se mi zdi, da je to stalnica, kjer logiko hitro odnese. Zato sem raje prizemljena kot morje, kaplja v njem in ptica nad njima.

Zato si nikoli ničesar ne domišljam ali fantaziram. Ko ljubim, resnica vzklije sama.

Velikokrat sem slišala, da je ljubiti vse ljudi naivnost ali celo posredno podpiranje najgrozovitejših dejanj. Pa sem vseeno ljubila. Ne vem, kako bi se lahko brez odpuščanja rodila ljubeča sedanjost.

Mogoče je bilo tako tudi zato, ker sem vedno živela brez ure. Se mi zdi, da tako sčasoma prepoznaš, kako živijo narava in telo. In se tisti hip premakneš bližje tistemu, za kar si bil posejan.

Verjetno tudi zato nisem nikoli obžalovala, da nisem bila krščena. Sprejela sem to različnost in se v dobi odraščanja naučila, da je najpomembnejše krstiti svoje življenje s solzami. Da lahko resnična duhovnost nosi kavbojke, ko si jih lažna ne more privoščiti.

Zato sem vedno spoštovala vse templje. Vendar ne iz površine, priklonila sem se jim iz najglobljega notranjega svetišča.

Mogoče bi pa spet mogla ponoviti, da živimo v čudnih časih. Učitelji otrok izginjajo na ekrane in otroci bodo osvojili vedno manj podatkov. Jaz se pa spomnim, kako sem kot otrok vedno komaj čakala, da se lahko učim od ptic, potoka in dreves. Danes pa mislimo, da je prihodnost otrok zagotovljena samo z osvajanjem učbenikov in z družbo vrstnikov.

Ja, verjetno bo držalo. Preveč časa smo bili vzgajani v hrupu. Ko se ta umakne, ljudje čutimo potrebo, da ga pričnemo ustvarjati sami.

Ampak da, vse je potrebno spoštovati.

Hrup slej kot prej obmolkne,

medtem ko ptice pojejo

in pojejo.

Zadnje objave

blog post

23.06.2021

1 min

Ko zjutraj prične dan živeti

Nekaj je med nama, a ne tako, kot je dan z nočjo.

SRCEVANJA

blog post

19.06.2021

3 min

Brez notranje tišine se nič ne sliši in nič ne vidi.

Hoja je težja, ko jo razdvojiš na levo in desno nogo.

PRED RAZMIŠLJANJEM

blog post

09.06.2021

5 min

Poezija je opazovalec

Vsaka generacija želi naučiti naslednjo, kako živeti.

PRED RAZMIŠLJANJEM