Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

18.03.2020

3 min

11 črk – k, o, r, o, n, a, v, i, r, u, s

… takrat kavarne še niso bile zaprte, zdaj so se odprle tiste doma iz kroga bližnjih ljudi

… in da, zelo dobro vem, kaj vse to pomeni za podjetnike, velike in majhne, samostojne kulturnike, ljudi, ki so težko sami, ljudi, ki nimajo koga, ki bi jim bil bližnji, za ljudi, ki so že prej imeli praktično nič

... jaz sem pa mislila, ko smo snemali, da bom v tej objavi na globoko razpredala o kreativnosti, poeziji in natečaju, pa me poglej zdaj, spet pišem o ljudeh, se tolažim, da je to vendarle tam pri bistvu

… ker naenkrat ni potrebno napisati niti črk K ,O, R, O, N, A, V, I, R, U, S in vsak ve iz konteksta zakaj gre – a ni zanimivo, takšno razumevanje in vživljanje v kontekst drug drugega bi potrebovali na področju medosebnih odnosov že prej

… ker kakšno uporabno vrednost imajo zdaj moderne “duhovne” teorije, da se je potrebno za srečo v življenju postaviti na prvo mesto in biti poosebljen uspeh, res hecno, kjer ni stopničk in tekmovanja, ljudje kar ne znamo biti v miru, s srečo in s sabo

… a se ti ne zdi, da je že vrabcem na veji jasno, da je čas, da se ne gre več po zlagani poti vase, spoznanje vseka vsakič bolj močno in vedno enako za vse ljudi (s kolajnami ali brez)

… in priznam, da se danes ne poglabljam nič bolj vase kot prej

… se mi pa zdi, da nas sedaj to počne več, vsak zase, od daleč, v skupinah, z vezmi povezanimi v nevidno

… si videl, kaj naredi situacija s prostorom in časom, naenkrat lahko vse, kar je bilo prej “kao” nujno, počaka

… in ravno sem videla, nekdo je na socialnem omrežju napisal, da si bo vzel čas in poklical nekaj ljudi, le daj, tudi “Hvala, Kako si, Prosim, Adijo” bodo zdaj pristni in lepi

… seveda, streznitev se težko načrtuje, ni lahko biti priseben, ranljiv, resničen in buden, ljudje raje plavamo v sanjah, tipkamo plane, načrte, analize, raje smo vsevedni, najboljši, se ljubimo s preteklostjo, s prihodnostjo, s tem kar bi radi bili – enkrat, nekoč, čez eno leto, dve – vmes pa pozabljamo in zbrišemo vse ostalo, kar je “kao”premajhno, drobtinice pač postanejo lepe in dragocene šele, ko ni kruha, prej pa: “Kaj jih j***”

… en dan nazaj kolegica pravi, kako se prijateljica peni nad državo, ima tri otroke – sama – njen frizerski salon pa zaprt, zdaj ko čaka na bris njene šibke mame, govori samo še o mami in nato: “Vem, vse se bo uredilo”

… itak, življenje ni neumno, če je država, bo to juho pojedla, strah je brez potrebe, strah nas hromi, previdnost nas dela dejavne

… in druga kolegica pred dnevi, da v stanovanju s fotrom ne bo zdržala, danes pa, da fotra nekako pač malo razume, se mi zdi, da bosta vse prej kot mačka in pes

… in kolega, da ima končno čas, da ustvarja

... jaz pa kot običajno v miru

... trenutek

... trenutek

... in še kaj

... ljubezen je vendar manj kot razdalja

... in več kot bližina

... zato dragi sopotnik, lepo in v miru se imej

Zadnje objave

blog post

26.09.2020

3 min

Nam je bilo bistveno odvzeto?

Kako živimo? Kakšni so pravzaprav ti težki časi? Čudni, nenehno se nekaj hoče od nas.

SRCEVANJA

blog post

21.08.2020

1 min

Začetek

Kamenje na plaži zložim v besedo človek.

SRCEVANJA

blog post

08.08.2020

4 min

Živa prisotnost

Nikdar ne bom napisala pesmi o belem, bila bi prekratka, predolga, tesna, ohlapna ...

V PESMI