(...)  Zgodovina priča, da so bile ključne vsebine za razvoj človeštva spisane v poeziji. 

(...)  Ker je poetično domena neznanega, skritega, a temeljnega za dvig Zavedanja, poetični jezik zajame,

česar logični um skozi prozno obliko ne zmore. 

(...)  Zato mi je bila poezija od otroških let, ko sem doživljala prve duhovne izkušnje, najbližji jezik in sem se

predajala obema: duhovnosti in poeziji. 

(...) Poetični jezik je jezik naše notranjosti, ki nagovarja našo Bit, da se pretopimo iz nadzorovanega

in omejenega v nepoznano, celovito in svobodno – v Ljubezen. 

Odpri RAZKOŠJE V BLIŽINI TIŠINE

Razkošje je domena notranjosti, Duše, našega Bitja in Telesa – glasbe, ki jo živimo, miru, ki ga dihamo.

In to je Blaženost, ki se izmika zunanjemu premoženju in umu.

Za prepoznavanje razkošja Življenja je potrebna čuječnost do sebe, ki je hkrati čuječnost do sveta – v tišini, v samoti.

Pomaga nam prepoznati pesem naše Duše. 

Vabim te k doživljanju izbranih pesniških pokrajin iz obeh knjig knjižnega dueta Razkošje v bližini tišine:

Beg, Rojstvo, V bližini boga in Zgodovina.

Ko so besede zlite z resnico njihovega avtorja, so močne. Ker prihajajo iz Bitja, so Bitje, Glas in Čutenje. 

A besede niso "samo" to. Sinhronizirane z Resnico obstoja so Vibracija, proslavljanje Življenja in Ljubezni. 

Besede so posode, ki jih polnimo z Energijo. Takrat zdravijo in osvobajajo – ljubijo vsakogar in vse, s čimer prihajajo v odnos. 

Naj naša čuječnost izvira iz čiste Duše – razkošja našega Bitja.

Hvala, da sva.