Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

book
book

PEPEL, PRAH IN REVOLUCIJA / Tiskana knjiga / Poezija / RAZPRODANO

€14.50

Trenutno ni na voljo.

Pepel, prah in revolucija

 

Prevod romunskega pesnika Octaviana Sovianyja, ki je za zbirko Pepel, prah in revolucija prejel ugledno romunsko nagrado revije Observator Cultural.

 

Prevod: Aleš Mustar

Izdajatelj: Inštitut IRIU

Zbirka: Hudi časi 

Spremna beseda: Aleš Mustar

Kraj in leto izida: Ljubljana, 2013

Odgovorna urednica: Glorjana Veber

Uredniški odbor: Ana Geršak, Aleš Mustar, Maša Pfeifer, Glorjana Veber

Lektura in korekture: Lena Vastl

Končni pregled: Lena Vastl

Oblikovanje in naslovnica: Anja Cimerman

Avtorica fotografije na naslovnici: Miruna Vlada

Tisk: NTD d.o.o.


Število strani: 100

Naklada: 500

Dimenzije: 205 x 146 x 10 mm

Vezava: mehka

 

Za Inštitut: Glorjana Veber

© Casa de Editură Max Blecher

© za slovensko izdajo Aleš Mustar

 

 Spremna beseda 

 

Octavian Soviany, romunski pesnik, pisatelj, dramatik in kritik, se je rodil leta 1954 v Braşovu. Leta 1983 je objavil prvo zbirko poezije Vajeništvo starega alkimista, ki so ji v devetdesetih sledile štiri zbirke, objavljene v antologiji Benediktova knjiga (2004). Po letu 2000 je objavil zbirko Druge staromodne pesmi (2004), Pisma iz Arkadije (2005) in Draga (2006) ter romana Besedila iz Črne gore (2003) in Življenje Kostasa Venetisa (2011). Objavlja tudi kritike in dramska besedila. Gre skratka za enega najbolj vsestranskih sodobnih romunskih pisateljev.

 

»Moji verzi morda niso politično korektni – so pa korektni s človeškega vidika,« je Octavian Soviany zapisal v zadnji pesmi iz zbirke Pepel, prah in revolucija. V pričujoči pesniški zbirki, Sovianyjevi zadnji, ni milosti. Rahločutnost in brutalnost hodita z roko v roki. Avtor, ki se zaveda, da časa ne moreš zavrteti nazaj, nas povabi v muzej »praznine«, kot ga je sam poimenoval, v katerem naletimo na avantgardiste, na predstavnike mlajše generacije romunskih pesnikov, pa tudi na navadne smrtnike, ki so podlegli skušnjavam alkohola in pristali na dnu družbene lestvice, inženirje, berače, pleskarje, ki prebirajo Dostojevskega in ki jim krčmarica odšteva čas do smrti, v zadnjem sklopu pesmi pa se srečamo z vélikimi ljudmi revolucij, s smetano diktature. Pesmi v tej zbirki, nekatere tudi »politične«, zaradi česar precej provokativne, prežemajo občutki žalosti, ogorčenja, nemoči in utrujenosti lirskega subjekta, ki ga je iztrošila Čaušima (gre za skovanko iz imen Ceauşescu in Hirošima), kot so v železnih časih sarkastično poimenovali Bukarešto. Velikih rešitev ni, gre samo za pričevanje, doživljanje »novega« sveta, v katerem »so Američani končno prišli«, vendar vsa občutja grenkobe blaži in prekriva tenkočutna ironija, ki je tako značilna za vso romunsko književnost. Gre za poezijo, ki slovenskega bralca zagotovo ne bo pustila ravnodušnega. Letos je za to zbirko avtor prejel prestižno nagrado revije za kulturo Observator Cultura.