Clovek

neskoncnost

It takes a loveheartmind to be allpossible.

Transcedenca

kosarica

0

book
book

STRIP-O-KRITIKA / Tiskana knjiga / Kritika v stripu

€15.00

Dodaj v košarico

Strip-o-kritika

 

Prva zbirka literarnih kritik v stripu v slovenskem in evropskem prostoru.

 

Odgovorna urednica: Glorjana Veber

Urednica: Maša Pfeifer

Avtorji tekstov: Maša Pfeifer, Ana Geršak, Urban Zorko, Katja Perat

Avtorji ilustracij: Maša Pfeifer, Ana Baraga, Eva Jakimoska, Meta Šolar, Nina Bric

Izdajatelj: Inštitut IRIU

Spremna beseda: Maša Pfeifer

Kraj in leto izida: Ljubljana, 2012

Lektura: Matevž Traven, Lena Vastl

Oblikovanje in naslovnica: Ana Baraga

Tisk: Medium d.o.o.


Število strani: 120

Naklada: 500

Dimenzije: 200 x 140 x 10 mm

Vezava: mehka z zavihki

 

Za Inštitut: Glorjana Veber

© Maša Pfeifer in Inštitut IRIU

 

Knjiga je izšla s pomočjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.


O knjigi


Zbirka literarnih kritik v stripu je prva zbirka te vrste v slovenskem in evropskem prostoru. Pred tem so risane kritike izhajale spletno, na strani Trubarjeve hiše literature. Strip-o-kritika je projekt v katerem je svoje znanje in kreativnost združilo osem predstavnikov mlajše generacije literarnih in likovnikov ustvarjalcev. Namen projekta je bil ustvariti kreativno in konstruktivno kritiko, jo prek risbe približati tudi tistim, ki jo sicer ne spremljajo in tako ustvariti večjo mero dialoškosti in kritičnega mišljenja.

 

Zbirka je namenjena tako višjim razredom osnovnih šol, kot tudi dijakom, študentom in vsem, ki bi želeli skozi inovativen in svež pristop spoznavati literaturo. Literarno kritiko in premislek o literaturi podaja na sproščen, a strokoven način, zato je primerno branje tudi za vse tiste, ki jih zanima alternativen pogled na literarno kritiko.

 

Zbirko sestavlja pet poglavij. Tematski sklopi so posvečeni različnim žanrom popularne literature, ki je v veliki meri brana, a premalo reflektirana. Ukvarja se z vprašanjem: Kaj in zakaj beremo? Ker se literarna kritika v večini primerov ukvarja le z deli višje umetniške vrednosti, pušča ob strani tako imenovano plažno literaturo. Ker pa ta predstavlja velik delež branega, s svojo vsebino na povprečnega bralca brez dvoma vpliva in mu nekaj sporoča. Zato je tudi nujno, da se z njo ukvarjamo in se o njej sprašujemo.

 

O Strip-o-kritiki v medijih

 

Časopis Dnevnik, članek Sandre Krkoč: Literarna kritika v novih oblikah: Kritika (tudi) kot zabava, petek 21.10. 2011

 

Kritičarka in pesnica Katja Perat pa se je v stripovski formi lotila analize romana Odličen dan za atentat Vladimirja P. Štefanca. Novonastali kritiški žanr jo navdušuje predvsem, zato ker avtorja sili v ustvarjalno "rekreacijo": "Pri klasični kritiki je težišče postavljeno v intelektualno razsojanje, risana kritika pa je v bistvu čisti kreativen projekt, ki se sicer naslanja na neko že izgotovljeno umetniško resničnost, vendar se tudi sama poslužuje prijemov umetniškega ustvarjanja."

 

Slovenska tiskovna agencija, Misli slovensko: Pri IRIU izdali Strip-o-kritiko ter pozvali na branje v razmislek, 18. 12. 2012

 

Gre za drugačno izražanje mnenja. Se pravi, ne gre za nek linearno in abstraktno upovedan tekst, kakršen je lahko kritiški izdelek. V ospredju so podobe in dialogi, ki so del našega vsakdana in so zato veliko bliže bralcu. Na ta način literarno kritiko približamo povprečnemu bralcu literature, ga malce zbodemo, da se vpraša o tem, zakaj nekaj bere in kaj mu prebrano pomeni,” je še povedala Pfeiferjeva. 

 

Planet SIOL.net: Kritika plažne literature v obliki stripa, 18.12.2012

 

V kontekstu risane kritike, ki omogoča drugačna branja besedil, se kritikovo delo začne po principu filmske adaptacije romana, s pisanjem scenarija za strip po knjižni predlogi. Fabulo kritik preobrazi, v njo pa vstavi lastne analitične elemente, ki jasno izražajo njegovo sodbo. S citiranjem sloga, likov, prostora in dogodkov avtor ohranja referenco na recenzirano delo.“

 

Prispevki in intervjuji v zvezi s Strip-o-kritiko so bili predvajani tudi na Valu 202, Radiu Slovenija 1, Radiu – Tretjega programa ARS in na Radiu Študent.

 

Spremna beseda 


Kritika ni več samo analiza in sodba, postane avtonomna recenzentova zgodba, ki jo risar realizira.

 

Obstaja preprosto dejstvo o tem, kako na literaturo gleda širša javnost in kako nanjo gleda literarni kritik. Širša javnost bi izbrala tisto, kar se dobro prodaja in literarni kritik tisto, kar je domnevno višje umetniške vrednosti. Tako se drug z drugim bolj redko srečujeta, kaj šele pogovarjata. Kako bi povprečni bralec sploh lahko verjel kritiku na besedo, da je njegov najljubši roman o postavnem rablju, ki se zaljubi v še bolj slastno čarovnico, slogovno in idejno bolj šibkega zdravja? Ideja o strip-o-kritiki je rezultat razmišljanja o tem, kako ta začarani krog prekiniti. Ekipa osmih kritikov in risarjev je soustvarila zbirko stripov, ki brez ovinkarjenja govori o popularni literaturi sodobnega časa. Dela avtorjev, ki so se podpisali pod knjižne uspešnice, so kritiki predelali v scenarij in z vpeljavo novih fabulativnih elementov ustvarili samosvoj kritiški fokus.

 

Scenarist in risar skupaj poustvarita tisto, kar naj bi se dogajalo v kritikovih mislih ob prebiranju. Nazorno in brez olepševanja si sposojata prav tiste trike, s katerimi bralce očarajo pisatelji največjih hitov moderne bralske kulture. Scenaristi teh stripov so, prav tako kot avtorji fikcije, osvobojeni moralnih zadržkov in predpisanih form, a še vedno ne odstopajo od  bistva svojega dela,  kar je literarno vrednotenje romana in njegovega konteksta. Strip-o-kritika s pomočjo likovne podobe ustvarja večjo mero dialoškosti, bolj nazorno refleksijo in drugačno percepcijo literarne kritike. Moč risbe se skriva v njenem neposrednem izražanju kritičnega mnenja, to pa  je tisto kar, strip-o-kritiko naredi bistveno drugačno od klasične literarne kritike. Zbirka je skupek popolnoma različnih stripov, na podlagi katerih kritikove besede ne ostanejo na meji abstraktnega, ampak sooblikujejo njihovo živost in jasnost. Zaradi tega je čar projekta njegova formalna nepredvidljivost, rezultat njegova kreativna raznolikost, njegov cilj pa bo dosežen, ko se boste vprašali kaj in zakaj berete.