(...)  zelo dolgo sem lahko tiho 

(...)  več let

(...)  ko pa spregovorim

(...) so v meni zbrane vse tišine sveta

V BLIŽINI TIŠINE

Izbrane pesmi Glorjane Veber

Dvojezična izdaja

41 pesmi

Vabim te k doživljanju izbranih pesniških pokrajin

iz knjige V bližini tišine:  V bližini boga in Zgodovina.

Avtorica: Glorjana Veber

Založnik in izdajatelj: Literarna spletna in knjižna publikacija Teerandaz

Kraj in leto izida: Bangladeš, Slovenija, 2019

Prevod: Razia Sultana

Spremna beseda v bengalskem jeziku: Musuduzzaman

Prevod spremne besede v slovenski jezik: Glorjana Veber

Urednik: Prof. Dr. Musuduzzaman

Lektura in korekture: Prof. Dr. Musuduzzaman, razia Sultana, Dr. Glorjana Veber

Lektura spremne besede v slovenščini: Polona Hadalin baša

Pregled izvirnika: Razia Sultana

Avtor portreta na naslovnici: Rei Ben

Oblikovanje in naslovnica: IRIU d.o.o.

Število strani: 234

Naklada / Bangladeš / RAZPRODANO: 1500 + 46 

Naklada / Slovenija: 500

Vezava: mehka 

Dimenzije: 148 x 148 x 17 mm

Izvedbo projekta v Bangladešu podprli: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije,

Bengalska akademija, Literarna in spletna knjižna publikacija Teerandaz, Dhaka.

Povzetek spremne besede

Prof. Dr. Masuduzzaman

Poezija Glorjane Veber nas spominja na besede slavnega bangladeškega mistika, pesnika, pevca in svetnika Lalona Fakirja iz 18. stoletja: »Kakšno bivališče naj naredim na praznem?«

Prav tako na besede prvega azijskega prejemnika Nobelove nagrade Rabindranatha Tagoreja, ki se ga je misel o človeškem niču globoko dotaknila.

Vebrova je pesnica, ki je izredno navdahnjena z občutkom človeštva. Ko razmišlja o praznini človeških bitij in dobrem počutju človeške rase, ustvarja t. i. dihalni prostor našega preživetja.

Nemoč življenja združuje z njegovo zmožnostjo in ju orkestrira v specifično obliko poezije – avtorici uspe v poeziji konfliktnost idej transformirati v harmonijo. Spoznamo, kako neverjetne so njene kreacije, kako ostro in globoko je njeno opazovanje. 

Bralca navduši z občutkom obstoja in neobstoja hkrati ter se s tem globoko dotakne njegovega notranjega sveta. Drži ga s celovitostjo in zrelostjo, s katerima zapolni praznino. 

Ko si v nekem trenutku življenja želimo prekinitve z ustaljenim in navezanostjo, sta samota in odmaknjenost nujna za razvoj naše zavesti.

Glorjanina poezija to potrjuje, kar je hkrati razlog, da ji vse v življenju predstavlja poezijo. Ko hodi, hodi pot poezije tako, da lahko bralci dihajo njeno senzibilnost. Njene vesoljske razsežnosti ne moremo videti, a si jo lahko predstavljamo in jo čutimo v mislih.

Iz njene poezije, kot celovitega telesa, valovijo nežna brezbrižnost, praznina in estetska harmonija sveta. Želi identificirati posameznikovo bivanje, da bi v njem občutili čudovitost življenja.

Zato se Glorjanino ubesedovanje trenutkov življenja običajnih ljudi povezuje v kozmično in globalno areno. Tudi Mallarmé je med drugim dejal: »Naloga literature je, da drži zrcalo narave.«

Njena pesniška duša oz. duh je dvignjen na način, da deluje kot ogledalo, v katerem se zrcali zunanji svet. Ta ji pomaga videti in pisati pesmi – avtoričino poezijo odlikuje ravno osvetlitev stvarnega sveta v globoki povezavi z duhovnostjo.

Glorjana Veber je zelo močan glas sodobne slovenske poezije, ki ima avtentično lepoto, vrhunskost in svojevrstno razsežnost. Sprejema filozofijo in psihologijo, ki ji služita za »orkestriranje« s podobami in besedami.

Tovrstna kombinacija je edinstvenost njene poezije oz. kot jo opisuje Eliot: pomeni »novost« oz. »novo« – v tem pogledu bi lahko zato dobila prestižno mesto v svetovni poeziji.

V njej odraža misli človeškega ljudstva, ki hrepeni po življenju v nediskriminatornem svetu. Da bi ta svet slišali in prepoznali, v svojih pesmih jasno »glasuje« za socialno pravičnost, ki jo povzdigne do zahteve po svetovni pravičnosti.

Njen glas lahko zato poimenujemo glas svetovnega človeštva.

Bralci bodo Glorjanino poezijo oboževali. Razlog je v privlačnosti njene poezije, ki nas popelje k bližinam in globinam.